POZDRAV

Pozdravljeni vsi, ki vas zanima moj življenjski projekt. Upam, da bodo moji zapiski komu v korist, komu pa v zavist.

20. februar 2010

POSLOVNI KLUB

Med enem od prvih pogovorov o izvedljivosti moje poslovne ideje je padel predlog o ustanovitvi Poslovnega kluba. Trenutno v svetu deluje 11 poslovnih klubov slovenskega gospodarstva. Namen klubov je čisto preprost - srečevanje slovenskih podjetnikov v neki državi, z namenom boljšega delovanja na tem trgu, pa tudi organizacija družabnih dogodkov.

V Singapurju sem vzpostavil prve stike s Slovenci, ki živijo in delajo v tej državi. Vsi so podprli mojo idejo. Tako sem od Zale včeraj prejel nekaj napotkov oz.predlogov glede ustanovitve Kluba. Lotil sem se priprave osnutka Pravil - Statuta, nekaj sem skiciral glede programa dela za letošnje leto. Hudič se ponavadi skriva v podrobnostih in ta podrobnost je izgled logotipa Kluba. Sem kompleten antitalent za oblikovanje, risanje pa tudi kak Corel Draw mi je poznan sam po imenu. Rešitev je v Rihardu, krasnemu človeku, še boljšemu prijatelju. Moram mu še danes poslat mail in mu napisat kaj bi rad.

Delo na pravilih in programu bomo nadaljevali jutri, Malo vzpodbude bom potreboval, za kaj takega pa je napovedano sonce za nedeljo kot naročeno.

Večer mi je polepšal Nejc, ki se je oglasil iz Barcelone, kjer s skupino koprskih navijačev gleda Barco na njenem stadionu, jutri pa bodo navijali za RK Cimos Koper, ki igra proti drugi ekipi Barce v evropskem pokalu. Moja napoved: zmaga Kopra.

Zdej pa še malo glasbe iz San Rema vmes pa poslušanje prenosa skokov iz Vancouvra.

Jutri je nov dan in boljši bo kot je bil današnji

19. februar 2010

ZAČETEK

Ljudska modrost govori, da mora moški v svojem življenju narediti sledeče: posaditi drevo, napisati knjigo in zgraditi hišo. Dreves sem že kar nekaj posadil, napisal knjigo sem, če upoštevam dejstvo, da je moje diplomsko delo opremljeno z UDK številko in je javnosti na voljo v knjižnici Visoke šole oz. v sistemu COBISS, prave stanovanjske hiše tudi še nisem zgradil, sem pa zgradil leseno barakco in ob pomoči tasta železno barako... A to šteje?

Zakaj blog? Ker je neke vrste knjiga, ker jo lahko delim zavestno z javnostjo, ker nenazadnje pričakujem od javnosti kritike, pohvale, graje, vzpodbude in ker smo Slovenci, tudi kanček zavisti.

Da se moram spravit v red je dejstvo. Saj ne rečem, da sem popolnoma neorganiziran, neciviliziran in nekultiviran osebek, ampak delo imam, nimam pa delovnega mesta, nimam službe, pa zato naj bo tale blog moja služba - se pravi "obveza".

Dovolj bo za danes. Petek je bil dober dan. Opravil sem nekaj koristnih in prijetnih telefonskih pogovorov, prebral nekaj vzpodbudnih elektronskih sporočil, zapisoval svoje ideje v tole škatlico in pogledal kvalifikacije skokov na OI. Pa še nekaj se je zgodilo: izjava cenjenega Nika Kavčiča v dnevniku na komericialni televiziji mi je potrdila pravilnost moje odločitve za poslovanje v Singapurju.

Lahko noč Slovenija, kjerkoli si - tudi v Aziji