ZAČETEK

Ljudska modrost govori, da mora moški v svojem življenju narediti sledeče: posaditi drevo, napisati knjigo in zgraditi hišo. Dreves sem že kar nekaj posadil, napisal knjigo sem, če upoštevam dejstvo, da je moje diplomsko delo opremljeno z UDK številko in je javnosti na voljo v knjižnici Visoke šole oz. v sistemu COBISS, prave stanovanjske hiše tudi še nisem zgradil, sem pa zgradil leseno barakco in ob pomoči tasta železno barako... A to šteje?

Zakaj blog? Ker je neke vrste knjiga, ker jo lahko delim zavestno z javnostjo, ker nenazadnje pričakujem od javnosti kritike, pohvale, graje, vzpodbude in ker smo Slovenci, tudi kanček zavisti.

Da se moram spravit v red je dejstvo. Saj ne rečem, da sem popolnoma neorganiziran, neciviliziran in nekultiviran osebek, ampak delo imam, nimam pa delovnega mesta, nimam službe, pa zato naj bo tale blog moja služba - se pravi "obveza".

Dovolj bo za danes. Petek je bil dober dan. Opravil sem nekaj koristnih in prijetnih telefonskih pogovorov, prebral nekaj vzpodbudnih elektronskih sporočil, zapisoval svoje ideje v tole škatlico in pogledal kvalifikacije skokov na OI. Pa še nekaj se je zgodilo: izjava cenjenega Nika Kavčiča v dnevniku na komericialni televiziji mi je potrdila pravilnost moje odločitve za poslovanje v Singapurju.

Lahko noč Slovenija, kjerkoli si - tudi v Aziji